Kje danes stoji slovenski ženski nogomet
Če pogledamo zemljevid, vidimo jedro. Članski ženski nogomet je trenutno aktiven v Murski Soboti, Ajdovščini, Gažonu, Radomljah, Mariboru, Kidričevem, Ljubljani, Velesovem ter v tej sezoni še v Žalcu oziroma Trbovljah, kjer nastopa združena ekipa Žalec–Trbovlje. V mlajših kategorijah U17 in U15 se slika razširi še na Škofjo Loko (U15), Šentjernej in Brežice (oba U17).
To ni zanemarljivo. A hkrati tudi ne dovolj, če govorimo o dolgoročni stabilnosti in rasti. Velik del sistema temelji na prostovoljnem delu – ljudeh, ki delajo iz prepričanja in ne iz koristi. Prav zato je vsaka povezava, vsak stik in vsaka zgodba še toliko pomembnejša.
Liga raste – a ne enakomerno
Slovenska ženska nogometna liga počasi napreduje. Zgornji del lestvice je vse bolj izenačen, razlike se manjšajo, tekme so napete. To je osnovni pogoj za gledljivost in zanimanje.
A hkrati ostaja strukturalni problem. Ko se srečajo ekipe, ki so v povsem različnih fazah razvoja, nastajajo rezultati, ki na prvi pogled delujejo odvračajoče – predvsem za tiste, ki tekmo vidijo prvič. Takšni izidi niso posledica nezanimivega nogometa, temveč neenakomernih pogojev.
Dve ligi ne bi pomenili razdrobljenosti, temveč zaščito razvoja. Ne potrebujemo množice klubov, ampak premišljen sistem, ki omogoča lažji prehod, več konkurenčnih tekem in dolgoročno večjo kakovost. Tu pa je težko mimo vprašanja, kdo mora narediti prvi korak.
Vidnost, ki se začne pri komunikaciji
Nogomet danes ni več samo igra na igrišču. Je pripovedovanje. Je kontekst. Je občutek, da se nekaj dogaja tudi med tekmami.
Včasih se zdi, da se zgodbe v ženskem nogometu odvijajo tiho. Spremembe v strokovnih štabih, prihodi igralk, pomembni dogovori – vse to so povsem normalni deli športnega vsakdana, ki pa pogosto ostanejo brez odmeva. Ne zato, ker bi jih kdo želel skrivati, temveč ker se zdi, da nimajo prave poti do javnosti.
A zanimanje ne nastane samo od sebe. Gradi se z majhnimi, rednimi informacijami. Z občutkom, da liga diha tudi med vikendi.
Reprezentanca v ospredju, liga v ozadju?
Ko govorimo o ženskemu nogometu v Sloveniji, je največ medijske pozornosti praviloma namenjene reprezentanci. In prav je tako. Reprezentanca je obraz športa. A vsaka reprezentanca stoji na domačem prvenstvu.
Domača liga pogosto ostaja v ozadju, v senci večjih dogodkov. Ne nujno zaradi pomanjkanja interesa, temveč zaradi postavljenih prioritet. A vprašanje ostaja: kdo skrbi za vsakdan? Kdo skrbi, da se domače prvenstvo razvija tudi zunaj igrišča?
Zgodovina SŽNL kaže, da stabilnost ni samoumevna. Kar nekaj klubov, tudi nekdanjih državnih prvakinj, danes ne obstaja več. To ni očitek, temveč opozorilo.
Mediji, skeptiki in napačne primerjave
Skepticizem do ženskega nogometa pogosto izhaja iz primerjav z moškim. Kar je napačno izhodišče. Gre za drugačen kontekst, drugačno razvojno pot in drugačne pogoje.
Mnogi kritiki niso videli niti minute tekme. Drugi ujamejo le del prenosa, pogosto ravno v trenutku, ko razlika v razvoju ekip pride najbolj do izraza. Redki pa spremljajo zgodbo v celoti.
Kako jih prepričati? Ne s prepričevanjem, da je ženski nogomet “enak” moškemu. Ampak s tem, da pokažemo, da je zanimiv. Da ponuja napetost, zgodbe, razvoj in pristnost. In predvsem, da ni projekt, temveč proces.
